O domu

Zgodovina dijaškega doma v Kranju se začne po drugi svetovni vojni, ko je prostore dobil najprej v gradu Kieselstein. Takrat so bile razmere in standardi drugačni, kar pa se je še najbolj poznalo pri sobah. Nekatere od teh so bile celo tako velike, da je v njih spalo tudi do 20 dijakov. V kotu vsake sobe je stala tudi okrogla peč, ki so jo morali dijaki v mrzlih dneh sami kuriti.

Pogled na vhod v grad na Tomšičevi ulici 44.

Fotografija gradu Kieselstein iz košarkaškega igrišča na notranjem dvorišču.

Notranje arkade gradu.

Takoj po vojni je bila v Čirčah pri Kranju, poleg mlekarne, zgrajena tudi nova mlekarska šola. Vrhnji prostori te stavbe so bili predvideni tudi za bivanje dijakov iz oddaljenejših krajev. V tem obdobju je dom tako deloval na stari lokaciji v gradu, v stavbi poleg današnjega kina Kolosej in v že omenjeni mlekarski šoli, iz koder je, poleg ostalih lokacij, leta 1975, svoje prostore preselil v novi dijaški dom Ivo Lola Ribar na Kidričevi cesti 2.

Mlekarska šola in dijaški dom.

Stavba poleg današnjega kina Kolosej, v kateri je imel dijaški dom nekaj sob v prvem nadstropju.

Dijaški dom Ivo Lola Ribar, Kidričeva cesta 2, poimenovan po narodnem heroju NOB.

Stavba še vedno stoj na križišču, v bljižini bencinske črpalke, oddaljena nekaj sto metrov od današnje lokacije DŠD Kranj. Po obsežni prenovi ima v njej danes prostore stanovanjska skupina, urejena pa so bila tudi individualna stanovanja in poslovni prostori.

Večnamenska dvorana v stavbi na Kidričevi cesti 2. To je bila prva takšna dvorana v Kranju, ki je bila urejena po drugi svetovni vojni. A ko ni bila več v uporabi za mestne kulturne in druge dvoranske prireditve, je bila, po odstranitvi sedežev, preurejena v telovadnico namenjeno prvenstveno za suhe treninge smučarskih skakalcev. Tako je oder prevzel funkcijo mesta za treniranje odskokov - seveda skupaj s še nekaj dodatnimi napravami.

Jedilnica in v ozadju vrata, ki so vodila v dekliške prostore doma.

Ena iz med učilnic.

Fantovske sobe, v katerih so bili tronadstropni pogradi.

Dekliške sobe, v katerih pa sta bili, za razliko od zgornjih fantovskih sob, nastanjeni le po dve dekleti.

Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa se je zaradi povečanih potreb pričelo v Kranju razmišljeti o novem izobraževalnem središču na Zlatem polju. Poleg šol in delavnic za potrebe poklicnega, srednješolskega in višješolskega izobraževanja je bilo sklenjeno, da se na Zlatem polju, severozahodno od stare lokacije, zgradi tudi nov dijaški dom (po idejnih načrtih naj bi ta imel takrat tudi svoj bazen).

Gradnja se je nato začela leta 1979, ko se je pričelo z izkopom in pripravo terena.

Avla dijaškega doma.

Jedilnica dijaškega doma.

Hodnik dijaškega doma.

Pogled na novo zgrajen dijaški dom.

Na otvoritvi novega dijašega doma na Kidričevi cesti 53 (22. 1. 1980) je bil slavnostni govornik takratni ravnatelj Dijaškega doma Ivo Lola Ribar Kranj, gospod Lojze Rakovec.

Po odprtju so se, v novi dijaški dom, kmalu vselili prvi dijaki in dijakinje. Zaradi velikega števila pa vsi niso mogli priti na Kidričevo cesto 53, zato jih je del še naprej bival v stavbi na Kidričevi cesti 2.

Leto dni po otvoritvi dijaškega doma je bil za potrebe študentov v Kranju zgrajen študentski stolpič (skrajno desni stolpič na fotografiji spodaj). Ob dijaškem in študentskem domu se je nato ponovno gradilo v prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja. Najprej je v neposedni bližini dobila nove prostore Fakulteta za organizacijske vede, ki pa je z novimi študenti vplivala tudi na razširitev študentskega dela Dijaškega in študentskega doma Kranj. Nov apartmajski del je bil nato predan uporabi oktobra 1993.

Dijaški in študentski dom Kranj danes, fotografiran iz zelenice poleg športne dvorane na Zlatem polju.